Meditacija

“Meditacija vam daje tisto, kar vam nič drugega ne more dati: spoznavanje samega sebe.”
– Swami Rama

 

Vsakič, ko smo preobremenjeni s pretokom zunanjih izkušenj in dražljajev (prijetnih in neprijetnih dogodkov), je moteno oziroma vzdraženo naše notranje ravnotežje. Po drugi strani pa, ko je naše notranje življenje uravnoteženo, um postane umirjen. Takrat lahko lažje vidimo ‘celo sliko’, vse postane bolj jasno in lažje in bolj premišljeno lahko delujemo.

 

Po naravi je človek veselo in radovedno bitje, pa tudi leno. Zato je za redno prakso meditacije, ki lahko le kot taka daje ustrezne učinke, potrebno zgraditi novo navado. Kot vsako učenje nečesa novega je potrebna zmernost in potrpežljivost. Ko se naučimo meditirati, bomo našli lastno resnično naravo sebe, ki sije pod vsemi maskami, ki jih nosimo.

 

Meditacija ponuja način, kako to doseči. Meditacija je opazovanje reke, ki teče mimo brega, na katerem smo. Meditator se uči ohranjati budno, notranjo držo, in s te perspektive je mogoče doživeti tok zunanjih dogodkov, medtem pa ostane centriran in sproščen. Ta proces postopoma vodi v globlje samozavedanje. Sčasoma smo zmožni bolj zavestno in popolno doživljati naše življenje, postanemo bolj spontani v svojih dejanjih, odpre se večje polje kreativnosti, svet zaznavamo z manj bolečin in brez izkrivljanja.

 

V središču meditacijske prakse sta dve povezani veščini. Prva je koncentracija, sposobnost, da se osredotočite oziroma sproščeno usmerjate svojo pozornost na izbran motiv, misel, dogajanje ali predmet. Druga je pozornost, sposobnost opazovanja vaše osebnosti s sočutno navezanostjo. Ti dve sodelujeta, da ustvarita jasen in osredotočen um.

 

Um je kot leča, skozi katero gledamo in doživljamo tako notranji kot zunanji svet – je vir stiske kot tudi sredstvo za osvetlitev in osmišljanje življenja.

 

Meditiramo v vzravnani drži, zato da dihanje lahko poteka tekoče, nemoteno in popolno. To se sliši bolj preprosto kot je. Jogijske asane pripravljajo telo, da bi bilo zmožno sedeti pokonci v eni od priporočenih jogijskih meditacijskih položajev, vendar zaradi naših posebnosti, poškodb in nepravilnih oblik hrbtenice lahko prilagodimo sedenje in uporabimo stol. Pomembno je, da ves čas vzpostavljamo vzravnanost in povezanost preko cele hrbtenice. Kadar je ledvena/prsna/vratna hrbtenica preveč ukrivljena uporabimo naslon ali blazino.

 

Zagotovimo si položaj, kjer nas nič ne moti ali tišči, da ne bo um taval drugje. Po drugi strani pa nas preveliko udobje lahko zaziba v spanec. Prav tako je pomembno, da vsaj na začetku ustvarjanja navade meditiramo v prostoru kjer ni veliko, najbolje nič, motečih dejavnikov (glasba, telefon, drugi ljudje…). Tudi čas dneva naj bo vedno približno enak. Zjutraj bo lažje, ker še nismo zasičeni z dnevnim dogajanjem, kot popoldan ali zvečer, kljub temu pa ima meditacija pred spanjem še posebej dober vpliv. Pred meditacijo ni priporočljivo jesti.

 

Poskusite z naslednjo vajo:

  • Udobno se namestite, se sprostite, zaprite oči in usmerite pozornost na dihanje. Dihajte tekoče in sproščeno; trebušno ali popolno jogijsko dihanje (v trebuh in prsni koš). Opazujte dotik zraka na nosnicah. Stalno ga opazujete več minut. Občutite dotik vdiha in topel dotik izdiha. Sprostite se in pazljivo sledite vsakemu vdihu in vsakemu izdihu ter vsak prehod med njimi. Naj gibanje dihanja ne izgubi vaše osredotočenosti – to je čas, ko um lahko počiva. Dihajte v trebuh in prsni koš, tekoče brez namenskega zadrževanja dihanja.
  • Ko se ta proces nadaljuje, boste morda ugotovili, da vaš um niha med sprostitvijo in nemirom. Naš um je premeten in nam vedno poskuša odvrniti pozornost. Vedno nekaj premišljuje. Zanj so vse stvari iz preteklosti in prihodnosti bolj pomembne kot pa osredotočanje na eno stvar v danem trenutku. Ne kritizirajte se ali pričakujte, da vaš um neha razmišljati. Le zavedajte se tega in se mu ne pustite pretentati. Kadar pozornost odtava se torej ne jezite ali prenehajte, le poskušajte opaziti, kdaj se to zgodi in se nežno spet vrnite na opazovanje dihanja. Morda vaš um sprva tudi ne vidi nobene koristi meditacije, vendar bodite potrpežljivi. Kljub vsem motnjam v mislih je vaša naloga le, da ostanete sproščeni in pustite, da misli pridejo in odidejo. Začnite z nekaj minutami (2, 3, 5…) dnevno, lahko tudi večkrat.

Nadaljujte z vsakodnevnim treningom. Naučite se počivati v tišini vašega uma. Nekateri meditativno stanje opišejo kot potop pod gladino. Valovi (misli in čustva) sicer ne izginejo, vendar izgubijo svojo moč, da nas ne iztirijo.

 

Želim vam veliko veselih raziskovanj po vašem notranjem vesolju!

Nina

 

Vir:

Anderson, S. in Sovik, R. (2000). Yoga: Mastering the Basics. Himalayan Institute Press 800-822-4247.

 

Avtor članka je Nina Mihelič.
Nina jogo poučuje že 10 let, ob tem pa končuje študij Kineziologije na Fakulteti za šport in pridobljeno znanje s pridom uporablja pri poučevanju joge.
 

 

 

Več informacij o naši vadbi najdete na www.gibit.si/joga/