Sedeče delo (1. del)

 

S tehnološkim napredkom se je spremenil tudi način dela v podjetjih. Vedno več je delovnih mest, ki od  zaposlenih zahtevajo vse več prisilnih drž ter sedenja in vse manj telesne dejavnosti. Raziskave kažejo, da dolgotrajno sedenje negativno vpliva na zdravje posameznika. V seriji člankov bomo predstavili negativne posledice prekomernega sedenja, optimalni položaj sedenja med delom, kakšen naj bi bil dober stol, pozitivne učinke vadbe na delovnem mestu, priporočila o vadbi in aktivnih odmorih na delovnem mestu ter primer aktivnega odmora, ki ga pri Gibitu organiziramo za podjetja.

 

 

  1. Negativne posledice prekomernega sedenja

 

Že pri pravilnem sedenju je hrbtenica bolj obremenjena kot leže ali stoje. Pri vzravnanem sedenju je pritisk na medvretenčne ploščice za 40% večji kot pri stoječem položaju. Kakšne so obremenitve na telo med sedenjem pa je odvisno predvsem od položaja sedenja in od stola na katerem sedimo. Na obremenitev hrbtenice tako vplivamo s kotom naslonjala, položajem rok in položajem glave. Premajhen kot naslona in povečana kifoza (prevelika ukrivljenost v prsnem delu hrbtenice) povzročata večje sile na hrbtenico. Enako velja tudi, če med sedenjem nimamo podprtih rok ali če nagnemo glavo naprej.

 

Med sedenjem je kolk pokrčen, posledica pa je, da se mišice upogibalke kolka zakrčijo, mišice iztegovalke kolka pa so cel čas sedenja v podaljšanem položaju. Prav tako se med sedenjem medenica rotira nazaj, posledica je zmanjšanje ledvene krivine, kar pa pripelje do neenakomernega pritiska na medvretenčne ploščice in na dolgi rok lahko vodi do bolečin v ledvenem delu hrbtenice. V naslednjih člankih bo predstavljeno kako lahko te težav odpravimo.

 

V kolikor imamo računalniški zaslon prenizko moramo pogled usmeriti bolj navzdol, posledično pa se nam skrajšajo mišice upogibalke vratu, ob enem pa so mišice zgornjega dela hrbta in mišice vratne hrbtenice preveč obremenjene. Na dolgi rok to lahko pripelje do bolečin v vratnem delu hrbtenice.

 

Slika 1: Primerjava pritiska različnih položaje telesa na medvretenčno ploščico med 3 in 4 ledvenim vretencem. Vir: Science and Practice of Strength Training, Vladimir M. Zatsiorsky
 

Na zgornji sliki vidimo kakšni so pritiski na medvretenčne ploščice pri različnih sedečih položajih. Najmanjši pritisk je pri stoji, največji pa pri sključenem sedenju. Kot vidimo je med sedečimi položaji za hrbtenico najbolj ugoden tisti, pri katerem je kot naslonjala 110°.

 

Raziskave kažejo, da zaposleni večino časa ne sedijo pravilno. Najbolj pogosto prihaja do nagiba glave naprej, upogiba hrbtenice, nepravilne uporabe podpore za podlahti in nepravilnega položaja nog.

 

 

Do nagiba glave in celotne telesa naprej prihaja zaradi neuporabe naslona in neprimernega položaja računalniškega zaslona. Kratkotrajna posledica je slabši pretok krvi v možgane in padec koncentracije, dolgotrajne posledice pa se lahko kažejo v okvari hrbtenice ali vida.

 

Podpora podlahti je pomembna z vidika razbremenitve hrbtenice. Brez ali z nepravilno podporo podlahti obremenjujemo mišice ramenskega obroča in vratu, kar lahko vodi do težav z vratom. Pomemben pa je tudi položaj nog, saj s prekomernim upogibom kolen otežujemo pretok krvi v noge, prekrižane noge pa nam ne nudijo dovolj podpore.

 

V naslednjem članku bo predstavljeno kako naj bi izgledal pravilni sedeči položaj in kakšen je optimalen stol.