Zadihajmo na polna pljuča

Dihanje je nekaj najbolj osnovnega za preživetje in pogojuje kakovost našega življenja. Prva akcija vsakega človeka, ki se rodi je vdih. Nato nikoli več v svojem življenju ne prenehamo dihati. Zadnja stvar je izdih.  
 
Ali celo življenje dihamo pravilno in dobro?
 
V resnici se prav pogosto dogaja, da dihamo prehitro, plitko, ne uporabljamo več vse zmožnosti dihalnih mišic in zato sčasoma niti ne zmoremo več na polno vdihniti, niti pravilno izdihniti. Vzgib za dihanje se sicer regulira popolnoma avtomatsko, iz avtonomnega živčnega sistema, vendar kvaliteto dihanja lahko s pozornostjo, opazovanjem in vajo izboljšamo.  
 
Kot omenjeno nam pomagajo dihati mišice, različne za vdih ali izdih. Ene lahko širijo oziroma dvigajo rebra, druge pa stiskajo prsni koš skupaj. Pomembno sodeluje še trebušna prepona. Ta se kot opna dviga in spušča nad trebušno votlino. Ukvarjanje s športom, fizična praksa joge in razne tehnike dihanja (pranayama) lahko krepijo omenjene mišice in pozitivno vplivajo na ‘moč’ dihanja.  
 
V jogi pa opazujemo fizično telo le kot eno od komponent človeka. Naše energijsko polje, ki ga ustvarjamo tudi s čustvovanjem, odraža naše počutje. Na vse našteto vpliva dihanje. Tako različna čustvena stanja posredno preko dihanja vplivajo tako na mišice, kot tudi na odziv hormonov in celotno dogajanje v telesu. Vse je vzročno-posledično, povezano. Kadar nas je strah, smo žalostni ali jezni, je dihanje precej drugačno kot takrat, ko smo umirjeni, zadovoljni, brez strahu in tesnobe. 

Opazujmo svoje dihanje. Z njim lahko analiziramo lastno počutje. Ko negativen stres postane nezaželjena navada, se pogosto niti ne zavedamo več, da se telo ‘bori’. 
Čimvečkrat se zavedajmo diha, ga poglobimo in podaljšajmo. Že samo z dihanjem si lahko umirimo misli, izboljšamo počutje in zmanjšamo doživljanje stresnih situacij.
 

Vaja dihanja

Učimo se v miru, doma ali na sprehodu v naravi, kjerkoli se dobro počutimo in je zrak ustrezen ter poln kisika. Nato poskušajmo prakticirati naučeno čim bolj pogosto oziroma v stresnih situacijah (v službi na/pred sestankom, predstavitvijo, izpitom, za volanom…). 
 
Nekaj časa dihamo le tako, da se ‘umerimo’ na določen ritem, pri čemer naj bo izdih malo daljši od vdiha, npr. v razmerju 1:2 (4 sekunde vdih, 8 sekund izdih). Nato ohranjamo ritem in si z vdihom v mislih ponavljamo “vdihujem mir”, z izdihom pa “izdihujem napetost” (stres, strah, bes ali karkoli želim odstraniti). Tisto, kar si v mislih ponavljamo, poskušamo tudi zares občutiti. 

 

Avtor članka je Nina Mihelič, vodja učiteljev joge pri podjetju GiBit.
Nina jogo poučuje že 10 let, ob tem pa končuje študij Kineziologije na Fakulteti za šport in pridobljeno znanje s pridom uporablja pri poučevanju joge.
 

 

 

Več informacij o naši vadbi najdete na www.gibit.si/joga/