Posts in category: Vadbe

Dihanje je nekaj najbolj osnovnega za preživetje in pogojuje kakovost našega življenja. Prva akcija vsakega človeka, ki se rodi je vdih. Nato nikoli več v svojem življenju ne prenehamo dihati. Zadnja stvar je izdih.  
 
Ali celo življenje dihamo pravilno in dobro?
 
V resnici se prav pogosto dogaja, da dihamo prehitro, plitko, ne uporabljamo več vse zmožnosti dihalnih mišic in zato sčasoma niti ne zmoremo več na polno vdihniti, niti pravilno izdihniti. Vzgib za dihanje se sicer regulira popolnoma avtomatsko, iz avtonomnega živčnega sistema, vendar kvaliteto dihanja lahko s pozornostjo, opazovanjem in vajo izboljšamo.  
 
Kot omenjeno nam pomagajo dihati mišice, različne za vdih ali izdih. Ene lahko širijo oziroma dvigajo rebra, druge pa stiskajo prsni koš skupaj. Pomembno sodeluje še trebušna prepona. Ta se kot opna dviga in spušča nad trebušno votlino. Ukvarjanje s športom, fizična praksa joge in razne tehnike dihanja (pranayama) lahko krepijo omenjene mišice in pozitivno vplivajo na ‘moč’ dihanja.  
 
V jogi pa opazujemo fizično telo le kot eno od komponent človeka. Naše energijsko polje, ki ga ustvarjamo tudi s čustvovanjem, odraža naše počutje. Na vse našteto vpliva dihanje. Tako različna čustvena stanja posredno preko dihanja vplivajo tako na mišice, kot tudi na odziv hormonov in celotno dogajanje v telesu. Vse je vzročno-posledično, povezano. Kadar nas je strah, smo žalostni ali jezni, je dihanje precej drugačno kot takrat, ko smo umirjeni, zadovoljni, brez strahu in tesnobe. 

Opazujmo svoje dihanje. Z njim lahko analiziramo lastno počutje. Ko negativen stres postane nezaželjena navada, se pogosto niti ne zavedamo več, da se telo ‘bori’. 
Čimvečkrat se zavedajmo diha, ga poglobimo in podaljšajmo. Že samo z dihanjem si lahko umirimo misli, izboljšamo počutje in zmanjšamo doživljanje stresnih situacij.
 

Vaja dihanja

Učimo se v miru, doma ali na sprehodu v naravi, kjerkoli se dobro počutimo in je zrak ustrezen ter poln kisika. Nato poskušajmo prakticirati naučeno čim bolj pogosto oziroma v stresnih situacijah (v službi na/pred sestankom, predstavitvijo, izpitom, za volanom…). 
 
Nekaj časa dihamo le tako, da se ‘umerimo’ na določen ritem, pri čemer naj bo izdih malo daljši od vdiha, npr. v razmerju 1:2 (4 sekunde vdih, 8 sekund izdih). Nato ohranjamo ritem in si z vdihom v mislih ponavljamo “vdihujem mir”, z izdihom pa “izdihujem napetost” (stres, strah, bes ali karkoli želim odstraniti). Tisto, kar si v mislih ponavljamo, poskušamo tudi zares občutiti. 

Avtor članka je Nina Mihelič.
Nina jogo poučuje že 10 let, ob tem pa končuje študij Kineziologije na Fakulteti za šport in pridobljeno znanje s pridom uporablja pri poučevanju joge.
 

 
Prijavi se na vadbo joge

Več informacij o naši vadbi najdete na www.gibit.si/joga/

Ko smo enkrat izbrali jogo kot rekreativno dejavnost, dejavnost, ki dviguje raven zdravja ali pa za katerikoli drug namen je prav, da se podučimo o osnovnih pristopih k vadbi joge. Tako bodo rezutati bolj učinkoviti.
 

PRED VADBO JOGE
 

V prostor običajno vstopamo v tišini, saj bomo vadbo začeli bolj umirjeni in se zato lažje ‘zaslišali’. Razpršena pozornost vsekakor ne pomaga k osrediščanju in samozaznavanju. Poiščemo si ustrezen prostor in pripomočke ter mirno počakamo na začetek vadbe. Posvetimo se sebi. Vedno znova se spomnimo, da vadba joge poteka le na svoji blazini in vse kar je pomembno tisti trenutek je, da smo kar se da prisotni v njem.
 

Za tisto uro vadbe odmislimo opravke, ki jih moramo še postoriti. Predvsem pa ne razmišljamo česa nismo, kako smo, kaj moramo ali kako bomo nekaj naredili kasneje. Skrbi vedno počakajo. 🙂
 

Omejimo vnašanje osebnih predmetov v prostor, kjer vadimo (torbe, telefona, obleke ipd.), saj nam ti odvračajo pozornost. Edino orodje, ki ga na vadbi joge potrebujemo sta lastno telo in um!
 

Na začetku smo do svojega telesa prizanesljivi. Ne silimo se v ekstremne amplitude giba. Tudi kasneje, ko se telesna tkiva ogrejejo in dopustijo več gibanja, je potrebna stalna prisotnost pozornosti na to kaj počnemo in kaj občutimo.
 

MED VADBO JOGE
 

Ogrevanje telesa med vadbo pripomore k notranjemu čiščenju toksinov iz telesa. Pospešuje presnovne procese na vseh nivojih. Z različnimi tehnikami dihanja (npr. uyaji) lahko ogrevanje telesa celo pospešimo ali zavremo. Jogiji verjamejo, da nadzor svojega dihanja lahko nadzoruje tudi gibanje telesne energije (prane) in s tem stanje zavesti, telesno zdravje na nivoju organov, živčevja in psihološkega zdravja. Zato bodimo med vadbo zelo pozorni na pravilno, sproščeno dihanje, predvsem pa na to, da vedno skušamo povezovati gibanje z dihanjem.
 
Med vadbo zaradi regulacije toplote v telesu ni priporočljivo piti in nima pozitivnega učinka na ustvarjen notranji ogenj. Ta ogenj kuri naše ‘notranje odpadke’, tako fizične presnovke, kot emocionalne – negativna čustva in mentalne-naše nepotrebne misli in nepomembna vprašanja. Voda pa ta ogenj lahko pogasi. Ustrezno pitje vode preko dneva in do pol ure pred vadbo joge (3-5 dcl) zadošča, da med vadbo ne bomo žejni. Seveda je potrebno odpadke po končani vadbi in počitku izplakniti iz telesa, zato po vadbi, ko ste že umirili telo pijte. Veliko.
 

Vsakomur je jasno, da se s polnim želodcem težko giblje med kakršnokoli vadbo, tako tudi pri jogi. Da bo vadba varna in ne bomo imeli težav s slabostjo in utrujenostjo, se izogibamo težkim obrokom pred vadbo joge. Zadnji obrok je primerno zaužiti vsaj 3-4 ure prej. Ali nekaj lahko prebavljivega do 2 uri prej. Praksa pranayame (dihanja) in nekaterih položajev ni koristna ali je celo škodljiva in vzbudi slabost, kadar vadimo s hrano v želodcu.
 

PO VADBI JOGE
 
Zdravstvene težave, osebni zadržki in poškodbe vedno potrebujejo posebno pozornost. O njih se pogovorimo z vaditeljem ali se ravnamo po navodilih zdravnika in določenih vaj ne izvajamo. Naše telo je učitelj, zato ga poslušajmo in prilagodimo položaje lastnim zmožnostim. Vedno si lahko vzamemo čas za počitek.
Po vadbi joge se ni priporočljivo takoj tuširati, kot tudi ne jesti. Če gre, si namenimo še nekaj miru in se izogibajmo močim čustvom in burnim situacijam.
Vadba joge je deloma sproščujoča gibalna dejavnost, vendar je tudi precej zahtevno delo. Delo na sebi. Ne glede na namen zaradi katerega prihajamo na vadbo joge, vadimo z vsem srcem. Tako lahko iskreno pričakujemo uspeh in napredek!
 

Avtor članka je Nina Mihelič.
Nina jogo poučuje že 10 let, ob tem pa končuje študij Kineziologije na Fakulteti za šport in pridobljeno znanje s pridom uporablja pri poučevanju joge.
 

 
Prijavi se na vadbo joge

Več informacij o naši vadbi najdete na www.gibit.si/joga/