Avtor članka: Nina Mihelič
Vsi se zavedamo koristi, ki nam jih je prinesel napredek civilizacije, predvsem v tehnološkem smislu. Vse postorimo hitreje, lažje, vse je bolj avtomatizirano. Informacije potujejo hitro in imamo jih dovolj ali raje preveč! To obremenjuje naše možgane, da imamo občutek stalnega brnenja v glavi. Sčasoma to vpliva na naša razpoloženjska stanja in kasneje se odraža tudi na telesni ravni, kot nelagodnosti ali celo bolezen. A ker se tega že zavedamo imamo možnost, da izberemo rešitev.
Gibanje
Gibanje, ki je tako nujno, da človek (p)ostane srečen. Pozitivna stanja zavesti pa so najpogosteje, kar posledica dobrega in zdravega delovanja našega telesa. Zato ima reden ‘servis’ ali obiskovanje primerne telesne vadbe neprecenljive koristi. Na tem mestu omenimo jogo kot odlično metodo samozdravljenja in rekreiranja, kot organizatorja našega notranjega stanja. Jogo lahko izberemo kot samostojno vadbo ali kot dopolnilo drugim vrstam telesnih aktivnosti.
Vadba joge vsekakor ima pozitivne učinke na počutje, samozavest, notranje zadovoljstvo in umirjenost. Uspešno popravlja telesno držo ter dviguje telesno in mentalno vzdržljivost. Primerna je za široko populacijo, saj se položaje lahko vedno prilagodi in izvaja v primernem ritmu. In zakaj je tako?
Vagusni živec ali klatež
Princip dihanja in način gibanja med vadbo joge umirja srčni utrip. Telo tako preklaplja v stanje delovanja parasimpatičnega sistema, katerega pretežno nadzoruje vagusni živec. Imenujemo ga tudi klatež, saj je precej razvejan po notranjosti telesa. Ima vpliv na skoraj vse notranje organe (pljuča, srce, trebušne organe in grlo).
Pomemben je tudi zato, ker zna zaustaviti pretiran odziv imunskega sistema in zato zmanjšuje vnetna stanja, ki jih povzroča stres. Kadar deluje dobro posledično dobro deluje tudi vse, kar ta živec oživčuje. Ni namen, da bi deloval kar ves čas, saj bi potem težko speljali vse dnevne obveznosti in ne bi se dobro znašli v naglici. Vendar kadar klatež zna hitro preklapljati med stanjem boj-beg (v katerem smo večji del dneva in se zato le s težka umirimo) v stanje umirjenosti je to zelo blagodejno za naše zdravje. Vadba joge nanj precej dobro vpliva. Zato vadbi jogi pripisujemo tako velike učinke pri uravnavanju notranjega ravnovesja.
Slika: Susan Prescot
In kaj bomo letos počeli na jogi? Vadili vinyasa jogo 🙂
Vadba vinyasa joge je malce bolj dinamična vadba joge, kjer je poudarek na pravilnem, povezanem dihanju v povezavi z gibanjem. Cilj je doseči meditativno stanje skozi gibanje (na višjih stopnjah).
Tovrstna vadba je lahko intenzivna in očiščujoča, saj močno spodbuja potenje in notranjo detoksifikacijo. Izhajamo iz učenja Sri K. Pattabhi Joisa, ki je razvil Ashtanga jogo, vendar pa Vinyasa ne sledi zaporedju gibov tako natančno, temveč asane-položaje nizamo v namenskem zaporedju glede na željen cilj in trenutne potrebe.
Med vadbo vinyasa joge se uči uporaba bandh (energetskih zapor) v telesu z namenom dviganja telesne energije. Pomembno pa je, da uporaba le teh varuje ledveno hrbtenico in stimulira mišice medeničnega dna. Vadba zaobjema različne vidike človekovega obstoja- telesni vidik (raztezanje/krepitev telesa), energetski (delovanje na notranji hormonski sistem in čakre), mentalni (usmerjanje pozornosti v določeno točko, na dihanje..), duševni (opazovanje lastnih prepričanj in vzorcev skozi dih, bitje srca ali čustvovanje).
Pametno izbrano in redno gibanje je rešitev. Ima to moč, da postavi stvari spet na svoje mesto.
Avtor članka je Nina Mihelič, vodja učiteljev joge pri podjetju GiBit.
Nina jogo poučuje že 10 let, ob tem pa končuje študij Kineziologije na Fakulteti za šport in pridobljeno znanje s pridom uporablja pri poučevanju joge.
Več informacij o naši vadbi najdete na www.gibit.si/joga/
